Pravica do abortusa: "Sram me je, da živim v tako primitivni, ozkosrčni državi!"

"Globoko razočaranje in sram sem občutila zaradi dejstva, da živim v državi, v kateri mi nihče v zdravstvenem sistemu ni nudil nobene podpore. Hrvaška je primitivna, ozkosrčna država, kjer ni prostora za človekove pravice in pravice žensk, zato mi je bilo nerodno povedati, iz katere države prihajam. Kot da se vračamo v srednji vek."

Tako se je v četrtek v lokalu Pritličje v Ljubljani po video povezavi v razpravi o pobudi "Moj glas, moja izbira" o pravici do svobodnega odločanja žensk o rojstvu otrok, razlikah med omenjenima državama in razlogih, zakaj je postala aktivna zagovornica te pravice, dogodkov izpred treh let, zaradi katerih ima posttravmatski sindrom, v pogovoru s socialno psihologinjo, prvopodpisano pod omenjeno pobudo in nekdanjo poslanko, ki je v 90. letih prejšnjega uspeha skupaj z drugimi soborkami in soborci v Sloveniji zakoličila 55. člen ustave, Metko Mencin, spominjala Mirela Čavajda.

Izgovor na izgovor

Spomnimo. Pri Čavajdi so v 25. tednu nosečnosti ob rednem pregledu posumili, da ima "njen Grga", kot ga je imenovala, najverjetneje tumor na glavi. "Ginekologinja mi je takoj povedala, naj se, če se sum potrdi, odpravim v Slovenijo." Na drugo mnenje je v zagrebški bolnišnici Sveti Duh morala čakati devet dni, saj je bil ginekolog, ki naj bi opravil magnetno resonanco, na velikonočnem oddihu. Sum se je potrdil - diagnoza teratoma – gre za enega najagresivnejših tumorjev, zaradi katerega je bila velika verjetnost, da sploh ne bi rodila živega otroka, temveč bi mu srce prenehalo biti srce že v maternici.

Kljub pozitivni odločitvi prvostopenjske komisije, da se Čavajdi opravi prekinitev nosečnosti, "sem v bolnišnicah naletela na izgovore, da nimajo dovolj strokovno usposobljenega kadra, da njihovi ginekologi uveljavljajo ugovor vesti, da na Hrvaškem ne opravljajo feticida, da mi ne morejo pomagati ter da lahko le sprožijo porod, otroka dajo v inkubator in čakajo, da bo umrl."

Čavajda se spominja, da je zaradi tega doživljala izjemno čustveno stisko. "Veliko sem prejokala, živela sem v duševni bolečini, nisem bila sposobna biti mati sinu, ki sem ga že imela doma."

Odpravila se je v Ljubljano, kjer pravi, so bili na Ginekološki kliniki izjemno sočutni, razumevajoči, dobila je psihološko podporo in termin prekinitve nosečnosti v nekaj dneh.

Po vrnitvi pravi, so se začeli meseci žalosti, duševnih bolečin. Pa ne zaradi tega, ker se je odločila prekiniti nosečnost. "Mogoče bi katera ženska želela donositi, jaz ji ne odrekam te pravice, sama nisem želela te travme prenesti še na družino. Nikoli ne bom pozabila, da mi je Slovenija stala ob strani pri tej odločitvi, ne pa tudi moja domovina."

Vse zdravnice in vse ginekologinje bi nas morale podpreti

Čevajda pravi, da je zaradi odnosa zdravstvenega osebja na Hrvaškem utrpela travmo. Hkrati je, da je lahko sploh vse skupaj preživela, dogodke potisnila v podzavest. A posttravmatskemu sindromu se ni mogla izogniti. "Še danes hodim na psihoterapijo zaradi anksioznosti, tesnobe, strahov."

In če se do trenutka, ko je bila sama soočena z realnostjo dostopanja do abortusa oziroma umetne prekinitve nosečnosti, ni ukvarjala s tem vprašanjem, je potem postala glasna zagovornica pravice žensk do svobodnega odločanja in s tem pobude "Moj glas, moja izbira".

"Nekdo je moral prevzeti to vlogo in postati glas žensk, ki nimajo dostopa do abortusa," pravi Hrvatica, ki meni, da morajo ženske dvigniti glas za svoje pravice in se nikoli dati utišati. "Vse zdravnice in ginekologinje bi morale biti ob nas!" poudarja.

Metka Mencin, socialna psihologinja, poslanka v skupščini, katere sklic je sprejel 55. člen ustave in prvopodpisana pod pobudo Moj glas, moja izbira, o katere usodi bo prihodnji teden odločala Evropska komisija, omenjeno pobudo razume kot nadaljevanje prizadevanj za vpis o svobodnem odločanju o rojstvih otrok v ustavo.

"Grozno se mi zdi, da mora nekdo znova in znova krvaveti zaradi iste tragične izkušnje, medtem ko tistih, ki odločajo, to ne gane," pravi ne le ob pripovedi Čavajde, temveč številnih žensk po Evropi, ki bodisi v svoji državi nimajo zakonske pravice do abortusa, primer Poljske in Malte; ali jim je ta pravica odrečena, denimo zaradi pomanjkanja ginekologov zaradi uveljavljanja ugovora vesti ter tudi vpliva Katoliške cerkve, tako primer Poljske kot Hrvaške.

Žensko trpljenje se ne dotakne odločevalcev

"Patriarhalnost in nacionalizem merita vrednost ženske glede na njeno trpljenje. V njihovih očeh bo ženska vredna spoštovanja, če bo trpela, srbela za druge in se nasploh razdajala, saj je na svetu zato, da trpi, zato se take zgodbe ne dotaknejo odločevalcev." Tako pravi Mencin, ki svari, da so kljub ustavno zagotovljeni pravici do svobodnega odločanja otrok mogoči koraki k oženju pravice dostopa do prekinitve nosečnosti, bodisi z zakonskim znižanjem števila tednov nosečnosti, ko je to še mogoče opraviti – trenutno je meja pri desetih tednih, nakar odloča komisija – bodisi z uvedbo delne finančne participacije, kar bi za marsikatero žensko pomenilo preveliko finančno breme. Trenutno celoten stroške krije zdravstvena blagajna.

Za zdaj v Sloveniji po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) ugovor vesti zaradi abortusa uveljavlja le peščica ginekologov in to ne predstavlja nevarnosti, da v bolnišnici ne bi mogli nuditi te storitve. Pa vendarle Mencin opozarja, da ni nobenih protokolov, tudi zaradi pomanjkanja zdravnikov, s katerimi bi bolnišnice zavrnile zaposlitev ginekologa, ki ne bi žel opravljati tega posega.

Po drugi strani je pred leti (2017) odmeval primer mlade zdravnice, ki ji ZZS zaradi napovedi ugovora vesti za opravljanje abortusa in vstavljanja materničnega vložka ni želela podeliti specializacije iz ginekologije. Sodišče je ugotovilo, da takšno ravnanje komisije zbornice predstavlja diskriminacijo kandidatke ter kršitev zakona o varstvu pred diskriminacijo.

Ali so ji po sodni odločitvi na ZZS odobrili specializacijo, nam niso pojasnili. Sklicali so se na varstvo osebnih podatkov, čeprav nismo spraševali po nobenih osebnih podatkih, zgolj po tem, ali je kasneje opravila specializacijo.